Profesionalna pot
Pot do opravljanja dela psihoterapevtke, se je začela leta 2018 z vpisom na univerzo Sigmunda Freuda v Ljubljani in se nadaljuje še danes.
Čas dodiplomskega in magistrskega študija mi je podal veliko teoretičnega znanja, ki sem ga uspešno povezovala s praktičnem usposabljanjem na področju psihosocialne pomoči, psihiatrije ter psihoterapije. Med tem časom sem pridobila dragocene vpoglede v življenje ljudi, ki se srečujejo z izzivi na področju duševnega zdravja ter kompetence empatičnega razumevanja in sprejemanja različnosti. Kot prostovoljka sem sodelovala z društvom Šent v Radovljici, psihiatrično bolnišnico v Ormožu, ter v privatni psihiatrični praksi v Ljubljani. V času epidemije sem čas preživljala s šolskimi otroci in njihovimi družinami, ki so se soočali z izzivi pouka na daljavo. Imela sem priložnost izkusiti izzive usklajevanja službenih in družinskih obveznosti, ki jih je zahteval čas epidemije. Pridobila sem kompetence širine, odprtosti ter edinstvenosti vsakega posameznika in njegove življenjske poti.
Dodiplomsko izobraževanje sem zaključila leta 2022 s področja medosebnih odnosov in trpinčenja na delovnem mestu. V letu 2025 zaključujem magistrski študij. Ostajam motivirana za stalno učenje in dodatno izobraževanje na področju duševnega zdravja in psihoterapevtskega dela.
Psihoterapevtsko prakso opravljam kot specializantka pod supervizijo od leta 2023. To pomeni, da sem pridobila dovoljenje za samostojno opravljanje psihoterapevtske prakse, ki je pod budnim spremljanjem supervizorke; izkušene terapevtke, ki preverja in usmerja moje delo. Pri delu sem zavezana etičnim kodeksom; Etičnega kodeksa Univerze Sigmunda Freuda Dunaj in Evropske krovne zveze za psihoterapijo (EAP).
Osebna pot
Na osebni poti do dela psihoterapevtke me je vodilo iskreno zanimanje za sočloveka, kako se obnašamo, kakšne imamo odnose ter kako različne so naše reakcije.
Odraščala sem na Bledu, kjer sem se že kot otrok srečevala z različnimi ljudmi in kulturami. Najstništvo me je zaneslo v zdravstvene vode, kjer sem se prvič srečala z ljudmi v stiski, s posamezniki in njihovimi svojci. Zanimanje za fizično zdravje človeka se je povezalo z zanimanjem za duševno zdravje, ko sem kot dijakinja opravljala prakso v psihiatrični bolnišnici v Begunjah. Tako me je pot zanesla v psihoterapevtske vode.
Poleg duševnosti človeka, se zanimam za poljudnoznanstvena izobraževanja na področju biologije človeka, živali in delovanje narave nasploh. Rada se ukvarjam s športom in gledališčem v lokalnem kulturnem društvu, kjer sodelujem kot igralka.
Psihoterapija zame predstavlja delo, ki me vedno znova navdihuje in bogati. Lepoto svojega dela vidim v povezanosti in odprtosti med dvema človekoma ter zaupnosti tega pogovora. Tudi sama sem vključena v psihoterapevtski proces, kjer spoznavam dimenzijo psihoterapije skozi vlogo klienta.